Moja babica je že v letih in sama je izrazila željo, da si želi v upokojenski dom, da je družaben človek in od kar ji je umrl dedek ni več srečna sama doma. Obiskujem jo redno in skupaj greva na fitnes na prostem, če le vreme dopušča. Moja babica je vedno nasmejana, človek jo mora imeti rad, zelo rada se družim z njo in ko sem videla, da so naredili fitnes na prostem čisto blizu upokojenskega doma in je prav za starejše, sem vedela da ji ga bom pokazala, ker bo sigurno katero izmed naprav probala.

Tokrat sem komaj čakala, da jo posedem na voziček in da greva. Bila me je vesela in ker je bil prekrasni dan, sva šle. Če sva naredile kratek sprehod, sva vedno šle peš, če pa sem jo želela peljati kam dlje, sva vzele voziček in šle, vmes sva tudi hodile. Ko sva prišle blizu naprav, je že sama opazila fitnes na prostem in pohvalila potezo kraja. Potem pa sem ji predlagala, če bi malo potelovadila. Babica kot babica je seveda bila za to, kajti ona je vedno bila za, skupaj sva šle skozi vse naprave, počasi in previdno, fitnes na prostem ji je bil tako všeč, da je rekla, da se bo še sigurno vračala sem. 

Rano dovolj sva potelovadili, da je raztegnila svoje mišice in počutila se je boljše. Sama je videla, da ji fitnes na prostem pomaga pri gibčnosti in da se po telovadni počuti boljše. Jaz pa sem bila srečna, da sva imele še eno stvar, ki sva jo počele skupaj. Redno sva spomladi, poleti in jeseni hodile telovadit, moji babici se je na gibčnosti prav poznalo, še zaposlene v upokojenskem domu so to povedale, da je babica, od kar obiskuje fitnes na prostem veliko bolj okretna in gibčna in da ne potrebuje toliko pomoči, kot jo je prej.