Poslušala sem brata, ki sta se s stricem pogovarjala za mizo, da morajo nekaj po štimati na strehi.

Sprva nisem razumela točno o čem sta govorila, saj sem med njunim pogovorom pisala sporočila fantu, in zraven še gledala objave, meni zelo priljubljene influencerke, ki je zelo rada podpirala zdravo prehrano. Sem pa vmes slišala, da se je glas kar malo povzdignil, tako da sem ugotovila, da so točkovni snegolovi njuna glavna debata. Vem, da sta se pogovarjala že lani o istem problemu, in skoraj si upam stavit, da tudi letos, bosta potrebovala kar nekaj časa, da bosta problem, ki zadeva snegolove, raje prestavila za kakšno leto kasneje, saj so zime postale zelo mile, in snega za ta kraj ni več tako značilen.

A menda pa predpisi še vedno ostajajo enaki, ki pa so za ta kraj, točkovni snegolovi vseeno predpisani. Pravijo, da kar se more, da ni težko. Res nisem vedela za kaj sta tako komplicirala, tako sem se odločila, da bom telefon pospravila in nadaljevala s scrollanjem kasneje. Tako sem se potrudila, da bi se nazaj vrgla v njun pogovor. Točkovni snegolovi so jima res dala vetra, saj se je že začelo zopet tisto naslavljanja, zakaj se določene stvari še vedno niso rešile. Tako sem se v bistvu spraševala, ali bi mi bilo morda scrollanje po družbenih omrežjih morda vseeno ljubše, saj sploh nista opazila, da sem polila sok, ki je bil na mizi. Z takšnimi manjšimi prepiri in spreobračanji mi res ni bilo za sodelovati pri pogovoru.

Nato sem opazila da sta oba utihnila in gledala dol. Postala sem bolj pozorna na njuno mimiko obraza. Oglasila sem se, in ju vprašala, kako sta se zmenila, in tako sta mi zaupala, da sta se odločila, da bosta poklicala enega drugega mojstra, ki bi lahko te snegolove malce pogledal in zamenjal, če ima kakšnega za zamenjat. Tako so bili točkovni snegolovi rešeni.