Znanka podala na samostojno pohodniško ekspedicijo. Ko se je podala globlje v gozd, je sončna svetloba postopoma pojenjala in zaradi visokih dreves je bilo precej temno. Hoja po poti je postala vse večji izziv, zaradi česar se je zanesla na svojo intuicijo in šibek sij svetilke, ki jo je imela s seboj. Nenadoma je sredi tišine njeno pozornost pritegnil lesk v daljavi. Previdno je sledila skrivnostni svetlobi.

Na svoje presenečenje je naletela na mesto, kjer so bile po gozdnih tleh raztresene prižgane ročne svetilke. Prizor je biločarljiv, vendar je bla zmedena. Kdo bi lahko pustil te ročne svetilke na tako izoliranem mestu in za kakšen namen?

Ker jo je gnala njena radovedna narava, je vzela v roko eno od ročnih svetilk in pritisnila gumb za vklop. Z ročno svetilko v roki je nadaljevala raziskovanje in se poglobila v gozd. Žarek svetlobe jo je vodil po vijugastih poteh in razkril zapleteno lepoto flore in favne, ki je uspevala v senci.

Izgubljena v lepoti osvetljenega gozda, si ni mogla pomagati, da ne bi razmišljala tem, kako je našla na tleh svetilke in kaj naj z njimi naredi. Odločila, da bo s seboj vzela eno od ročnih svetilk, ki je simbol čarobnosti gozda. Od tistega dne naprej se je zaobljubila, da se bo redno vračala v gozd, oborožena z novo pridobljeno razsvetljenostjo, da se s tem zahvali darilu, ki ga je prejela.

Ko se je vračala domov s polnim nahrbtnikom svetilk, ki jih je našla, je razmišljala o tem, kaj naj naredi z njimi oziroma kam naj jih pospravi. Vedela je, da jo bo slej ko prej zaslišal njen mož, od kod, so se vse te svetilke vzele in niti najmanj si ni predstavljala, kaj si bo mislil, ko mu bo povedala o najdbi v gozdu. …