Lahko rečem, da sem imela skoraj vso opremo za v hribe, manjkale so mi pravzaprav še samo športna sončna očala. Ne vem, zakaj si jih že nisem kupila. Po navadi me v hribih niti ni motilo sonce, sedaj pa me. Prav spomnim se, ko sem šla nazadnje v hribe, da sem večkrat pomislila, da bi mi sončna očala prišla prav, pa če tudi bi bila tista moderna, samo, da bi jih imela.

Najprej sem šla v dve optiki, ker sem mislila, da jih bom dobila tam. Šla pa sem v optiko ravno zato, ker sem hotela dobra sončna očala. Čisto nobena optika v katero sem jaz šla, ni imela športnih očal. Zanimivo mi je bilo, da ko sem spraševala za športna sončna očala, so mi ponujali navadna. Počutila sem se prav čudno, kot da ne govorim dovolj jasno, kaj želim. Tako sem šla v športno trgovino, kjer so imeli ogromno izbiro očal.

Prepričana sem bila, da bom jaz to takoj kupila, potem pa, ko sem videla, koliko jih imajo, sem postala kar malo živčna, ker sem bila čisto zmedena, katera očala mi pašejo. Na koncu sem se odločila za športna očala, ki zelo tesnijo ob straneh in da so ozka, da ti padajo dol. Imeli so jih vseh barv, tako sem se odločila za roza barvo. To ni bilo ravno v moji navadi, a tokrat sem izbrala takšna. Na začetku sem bila prepričana, da bom kupila črna. Športna očala je res dobro imeti, kajti čisto drugače je hoditi po hribih, ko ti v oči ne sije sonce. Ko gledam planince ima že skoraj vsak sončna očala.