Vedno me je zanimala moda in res mi je prav žal, da nimam danes kakšnega salona, v katerem bi imela svoje izdelke. Nekoč sem spoznala punco, ki je bila zelo uspešna pri tem in res je delala fantastične stvari. Prav zavidala sem j njen uspeh. Zavidala v smislu, da bi tudi meni tako lahko uspelo kakor njej. Vsekakor vedno privoščim vsakomur uspeh na področju, v katerem uživa. Šivala je jutranje in večerne halje iz svile in njena moda je bil res nekaj posebnega. Preprosta eleganca, ki prostorji vsaki ženski. Mislim, da boljše ideje ne bi mogla dobiti.

Tako bi imela kaj takega, vendar žal nisem nikoli prišla do tega, da bi imela takšno naložbo, ki bi mi to omogočila, Vseeno bi morala najeti prostor, v katerem bi lahko imela delavnico in seveda prostor za razstavni del izdelkov, ter kakšno garderobo. Da ne govorim o tem, da je moda vseeno nekaj intimnega in mora biti tudi prostor urejen tako, da se v njem stranke lahko počutijo prijetno. In tukaj se je celotna zgodba že zaključila vedno, ker te naložbe nikoli nisem imela. Še manj sem pa vedela, kako bi lahko prišla do tega.

Čeprav po drugi strani, ko pomislim, se mi zdi, da tudi ne vem, ali bi bilo to zame dovolj v življenju. Da bi bilo to vse, kar bi delala. Kaj pa vem. Se mi zdi, da si vseeno želim kaj več v življenju. Lahko, da bi sicer skozi to dobila kakšno idejo, kako resnično napredovati v življenju, lahko pa, da ne. Je na nekakšen način to, kar delam vseeno večji izziv na dolgi rok. Verjamem, da bi tudi moda lahko imela takšno pot kljub vsemu, ampak tega verjetno ne bom nikoli vedela. Rezan, če bom pri svojih štiridesetih letih oprla salon, kjer se bo prodajala moda, ki jo bom izdelovala sama.

 …