sonce

Kreme za sončenje

Obisk zdravnika, ki mi je pregledal ušesa, mi bo za vedno ostal v spominu. Namreč pri kraju ušesa sem imela znamenje. Nikoli nisem polagala pozornosti na to znamenje, na kar me je zdravnik vprašal, kako dolgo še imam to znamenje? Niti nisem znala točno odgovoriti, povedala sem približno. Takoj mi je dal napotnico za dermatologa in tako sem morala to znamenje odstraniti. Nihče mi ni povedal, ali je to znamenje nevarno ali ne, rekli so mi samo, da je boljše da se odstrani. Seveda je šlo moje odstranjeno znamenje na preizkave in ko sem prišla naslednjič na pregled, da so mi ostranili šive, so mi povedali, da gre za kožnega raka. 

Takrat sem obsedela, ker enostavno nisem vedela, kaj se dogaja in kaj zdravnik govori. Ker tega nisem pričakovala, sem bila tako šokirana, da enostavno nisem mogla povedati niti ene besede. Tako sem pregled zaključila v tišini in ko sem prišla v čakalnico, sem začela jokati. 

Sonce je vedno bolj nevarno, uporabite sončne kreme

Rabila sem nekaj časa, da sem enostavno sploh sprejela, kaj se je točno zgodilo. Tisti dan, sem šla domov v tišini. 

Nisem vedela, kako in kaj naprej. Po glavi mi je hodilo samo to, da si moram pregledati celo telo. Tako sem doma obsedela z to novico sama. Ko sem končno povedala družini in pričakovala, da se bodo z menoj pogovarjali o kožnem raku, sem bila šokirana, ker so se vsi te teme izogibali. Tako sem morala to predelati sama. Bolečino, strah, varnost, ogromno vprašanj. Potrebovala sem nekoga, da mi razloži zadeve. To sem dobila od dermatologinje, pri naslednjem pregledu. 

Čuvajte se sonca in uporabljajte sončne kreme. Jaz sem sedaj zdrava. …

Sončna očala

Lahko rečem, da sem imela skoraj vso opremo za v hribe, manjkale so mi pravzaprav še samo športna sončna očala. Ne vem, zakaj si jih že nisem kupila. Po navadi me v hribih niti ni motilo sonce, sedaj pa me. Prav spomnim se, ko sem šla nazadnje v hribe, da sem večkrat pomislila, da bi mi sončna očala prišla prav, pa če tudi bi bila tista moderna, samo, da bi jih imela.

Najprej sem šla v dve optiki, ker sem mislila, da jih bom dobila tam. Šla pa sem v optiko ravno zato, ker sem hotela dobra sončna očala. Čisto nobena optika v katero sem jaz šla, ni imela športnih očal. Zanimivo mi je bilo, da ko sem spraševala za športna sončna očala, so mi ponujali navadna. Počutila sem se prav čudno, kot da ne govorim dovolj jasno, kaj želim. Tako sem šla v športno trgovino, kjer so imeli ogromno izbiro očal.

Prepričana sem bila, da bom jaz to takoj kupila, potem pa, ko sem videla, koliko jih imajo, sem postala kar malo živčna, ker sem bila čisto zmedena, katera očala mi pašejo. Na koncu sem se odločila za športna očala, ki zelo tesnijo ob straneh in da so ozka, da ti padajo dol. Imeli so jih vseh barv, tako sem se odločila za roza barvo. To ni bilo ravno v moji navadi, a tokrat sem izbrala takšna. Na začetku sem bila prepričana, da bom kupila črna. Športna očala je res dobro imeti, kajti čisto drugače je hoditi po hribih, ko ti v oči ne sije sonce. Ko gledam planince ima že skoraj vsak sončna očala.

…