Zbudimo se v sončno jutro. Ptički veselo žvrgolijo in letajo naokrog. Temperatura zunaj prijetna in še se bo dvigovala. Nebo sinje modro in brez oblačka na nebu. Danes bo čas za kresovanje in obisk naše vaške veselice z znanim ansamblom. Na terasi naše hiše popijem jutranjo kavo, se oblečem in odhitim v službo, da oddelam še teh nekaj ur. Dopusta nisem dobil, prednost so imeli tisti, ki imajo šoloobvezne otroke. Pa nič hudega, dela je malo, tako da bo čas hitro minil. V službi pa so mi misli nenehno bežale na večerni dogodek.

Odkar smo se preselili v to majhno vasico, bo to naše prvo srečanje z vsemi vaščani in priložnost za spoznavanje novih ljudi bo veliko. Naša vas je kar raztegnjena po hribu, tako, da nisem imel priložnosti spoznati še vseh stanovalcev naše vasi, samo najbližje sosede sem nekako spoznal. Dobro, da imam delo v pisarni, da se lahko malo tudi zasanjam med delom. Malo čez poldne končam z delom, vse je narejeno in odvihram domov. Doma že vsi zbrani, prišel sem zadnji. Kosilo je pripravljeno in že čaka na mizi. Domača goveja juha z babičinimi rezanci, pohana piščanec in zelena solata z našega vrta. Odlično in zelo kalorično kosilo. Za sladico pa še domač štrudelj po receptu naše mame. Trebušček je poln, vsi za mizo pa zadovoljni in siti. Stopimo skupaj in hitro pospravimo umazano posodo. Zdaj pa zaslužen počitek, saj bo noč verjetno zelo dolga in je treba nabrat moči, da bomo zdržali do jutra, oziroma dokler kres ne pogori do konca. Proti večeru me nekdo nežno potreplja po rami. Čas je, mi reče nežen ženski glas. Pogledam na uro, skoraj šest je že. Družinica je že zbrana na terasi. Lepo urejena.

In se odpravimo proti športnemu igrišču, na naše prvo kresovanje v novem domu.